ZGODOVINA KAVE

Pitje kave ima dolgo tradicijo. Prvo kavo naj bi pili muslimanski mistiki sufiji, ki so ugotovili, da kava prežene zaspanost in spodbuja miselno dejavnost. Manj pobožni pa so v kavi odkrili odlično sredstvo za spodbujanje klepeta.

Obstaja več teorij o odkritju kave. Najverjetneje so jo odkrili v Afriki na področju današnje Etiopije v 9. stoletju.

Znana je legenda o pastirju z imenom Kaldi, ki je opazil, da so njegove ovce vso noč budne in zelo živahne. Naslednji dan jih je na paši zalotil, ko so smukale plodove z grmov kavovca. Poskusil jih je še sam in kmalu zatem tudi on skakal in poplesaval okoli. Vest o poživljajočih plodovih se je hitro razširila.

Kavna zrna so najprej žvečili, kasneje pa so plodove namakali v vodi in medu ter pripravljali vino. Tudi beseda kava izvira iz stare arabske besede »Quahwah« - vino. Sprva so jo tudi pili kot vino – iz ene skodelice, ki je krožila v smeri urinega kazalca. Šele nekaj stoletij kasneje so jih prelili z vročo vodo in tako dobili prvi kavni napitek, medtem, ko so s praženjem kavnih zrn so pričeli šele v 12. stoletju. Prva prodajalna kave pa je bila odprta v Konstantinoplu leta 1475.

V muslimanskem svetu je obred pitja kave sprva zbujal pomisleke, saj Koran prepoveduje alkohol. Ravno zaradi te verske zapovedi se je kava po arabskem svetu hitro širila. Navada skupnega pitja je bila priljubljena, saj je krepila občutek povezanosti. Ljudje so se ob takih obredih pogovarjali o politiki in drugih temah, saj so bile njihove glave trezne. Teh pogovorov so oblasti bale in so začele preganjati prodajalce kave in kavarne.

Arabci so imeli dolgo časa monopol nad pridelavo kave, dokler niso Nizozemci leta 1690 uspeli ukrasti sadike, ki so jih pretihotapili na Javo.

Nizozemci in Francozi imajo največ zaslug, da se je kava hitro razširila po svetu, saj so se plantaže kave kmalu razširile po vseh nizozemskih kolonijah na vzhodu. Francozi so prenesli kavne sadike preko Atlantika in jih zasadili na karibskem otoku Martinique. Tako se je pričela pridelava kave v tropskih področjih centralne in Južne Amerike. Proizvodnja in s tem pitje kave sta se v Ameriki zelo hitro razširili in Brazilija je danes največja proizvajalka in izvoznica kave na svetu pred Kolumbijo, Indonezijo in Vietnamom.

Zgodovina kave v Braziliji si zasluži, da bi o njej napisali roman ali posneli film. Leta 1727 je guverner pokrajine Para podčastniku Franciscu Melu Palheti naročil, naj z izgovorom, da gre za pogajanja o meji, odpotuje v Francosko Gvajano in ukrade zrna, ki so povzročila veliko navdušenje v Evropi in ki jih Francija kot zaklad hrani v svoji koloniji. Vojak je svojo nalogo opravil tako, da si je pridobil naklonjenost žene gvajanskega guvernerja in nekega dne, ko je bil z njo sam v vrtu v svojo torbo na skrivaj spravil pet sadik in nekaj zrn čudežne rastline.

Kava je odločilno spodbudila najpomembnejši gospodarski cikel v zgodovini Brazilije, povzročila razširitev cestnega omrežja in pospešila geografsko širitev in imigracijo štirih milijonov Evropejcev in Japoncev v Brazilijo. Kava je "financirala" tudi industrijsko revolucijo v Braziliji.

Prihod kave v Evropo sicer ni povzročil take revolucije, kljub temu lahko rečemo, da so se revolucionarno začele spreminjati navade ljudi in danes so Evropejci, ki lahko preživijo dan brez skodelice kave, v manjšini.

Prva omemba kave v Evropi sega v leto 1583, ko se je nemški zdravnik Leonhard Rauwolf vrnil iz Bližnjega Vzhoda in opisal nenavadno pijačo z poživljajočimi učinki. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci že v 17. stoletju.

V Italiji so bile prve kavarne odprte okrog leta 1650. Katoliška cerkev je sprva pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili "Žensko peticijo proti kavi", v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava.

Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi:
• 1645 Odprtje prve kavarne v Benetkah
• 1652 Odprtje prve kavarne v Londonu
• 1672 Odprtje prve kavarne v Parizu
• 1683 Odprtje prve kavarne na Dunaju
• 1690 Odprtje prve kavarne v Hamburgu

V 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek k kavi.