KAVA V SLOVENIJI

Tudi v Sloveniji nismo dosti zaostajali za svetom, saj je mnogo mladeničev hodilo študirat v Padovo, kjer so ponavadi prišli v prvi stik s kavo. V 18. stoletju je uporaba kave ostala omejena na meščanske sloje, saj je bila še vedno draga. V 19. stoletju je začela kava prodirati tudi na podeželje, a je še vedno bila zelo draga dobrina.

O tem pripoveduje tudi Iztok Mlakar v pesmi Čikorija in kafe: »Ma kafe je blo drago, ku eno očke ven z glave.«

Bralci Vodnikovih Ljubljanskih novic so lahko leta 1799 prebrali o zapletih, povezanih s kavo, ko je švedski kralj prepovedal njeno uporabo: »14. Aprila je pustil kral po vseh zerkvah osnaniti, da je kafe prepovedan, nobeden ga nima piti od perviga dne do perhodnega mesca mali serpana.« Naslednje leto pa so že brali: »Bonaparte je she smeram bolehen … sraven pa tudi to veliko de, ki prevezh kafe pije, sakaj on ga je skosi 14 dni na vsake 12 ur po 12 inu po 16 shkedel posrkov.«

Ta pijača je ob prihodu v naše kraje povzročala skrbi, saj je gospodinje niso znale prav skuhati; nekatere so mislile, da morajo kavo kuhati kot fižol – s celimi zrni.